Obvestila

Ste že slišali za movember? Tako poimenujemo mesec november v namen ozaveščanja o zdravju moških, predvsem o raku prostate, raku na modih, duševnem zdravju in preprečevanju samomorov. Zakaj pa se pravzaprav imenuje movember? Movember je skovanka iz besede november in angleške besede »moustache« (slovensko brki). S tem, ko si moški pustijo rasti brke/brado skozi cel mesec november, izražajo podporo gibanju ter odpirajo priložnosti za pogovor o moškemu zdravju. V letošnjem movembru se posvečamo temi moškega duševnega zdravja. O tem, kako zelo pomembno je naslavljanje tematike duševnega zdravja pri moških, priča podatek, da je na globalni ravni samomor pri moških dvakrat bolj pogost kot pri ženskah (12,6 na 100 000 pri moških v primerjavi s 5,4 na 100 000 pri ženskah), v Sloveniji pa skoraj štirikrat pogostejši (WHO in NIJZ). Stisko moških prepoznavamo tudi preko raznih odvisnosti, predvsem zlorabe alkohola in/ali drog. Dodatno pri moških prepoznavamo pogostejši pojav nevrorazvojnih motenj, kot so motnje pozornosti in hiperaktivnosti ter težave z obvladovanjem impulzov, ki lahko pomembno vplivajo na pojav razpoloženjskih motenj (npr. depresije in tesnobe). Na žalost pa v praksi še vedno opažamo, da se moški redkeje odločajo za iskanje pomoči in na splošno pogosto zamolčijo simptome svojih težav oz. razpoloženjskih motenj. Ob tem se je pomembno vprašati o razlogih, ki prispevajo k negativnemu trendu. Ena od razlag pravi, da zato, ker takšni simptomi niso v skladu s prevladujočo predstavo o moškosti (Nolen-Hoeksema in Girgus, 1984). Saj se spomnimo rekov, kot so: »Pravi moški ne jokajo« ali pa »Bodi moški«, kajne? Prav tako je še vedno precej razširjena zmotna predstava, da imajo moški manj emocionalnih potreb kot ženske, saj je emocionalna povezanost osnovna človekova potreba ne glede na spol (Gibson, 2015). V Zdravstveno vzgojnem centru Zdravstvenega doma Medvode se lahko oglasite na individualni posvet pri psihologinji Lei Kačičnik, mag. psih., za katerega ne potrebujete napotnice osebnega zdravnika. V varnem in zaupnem okolju pridobite informacije, edukacijo, razbremenilni pogovor ali se udeležite katerega izmed skupinskih srečanj delavnic Spoprijemanje s stresom, Spoprijemanje s tesnobo, Spoprijemanje z depresijo, Tehnik sproščanja ali Zdravih odnosov. Kontakt za naročanje: lea.kacicnik@zd-medvode.si ali 01/ 361 99 44. V primeru hudih čustvenih stisk (predvsem zaradi nenadnih stresnih okoliščin) ali v primeru samomorilne ogroženosti se obrnite na Enoto za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani na Grablovičevi 44a.

Z veseljem vabimo bodoče starše, da se prijavijo na delavnico prek e-pošte: solazastarse@zd-medvode.si ali 01/361 99 46. Ob prijavi prosimo pripišite še telefonsko številko, vaš datum rojstva in predviden datum poroda. Srečanja se udeležite (okvirno) od 28. do 35. tedna nosečnosti. Delavnica poteka v šestih srečanjih, ki jih bodo vodili različni strokovnjaki. Vabimo vas, da si na povezavi Priprava na porod in starševstvo preberete o okvirnih vsebinah. Vabljeni!

Ob velikem porastu respiratornih okužb, vas vljudno naprošamo, da v kolikor pri sebi opazite znake respiratorne okužbe (kihanje, kašljanje, bolečine v žrelu, povišana telesna temperatura), ob obisku zdravstvenega doma nadenete zaščitno masko. V kolikor maske nimate pri sebi, jo lahko dobite na informacijah zdravstvenega doma. Hvala za zaščitno ravnanje, s katerim bomo preprečili širjenje okužb med najbolj ranljive prebivalce.

Ob svetovnem dnevu gibanja 10. maj bi opomnili na pojem »SEDENTARNOSTI«, ki se pojavlja v priporočilih WHO za telesno dejavnost in sedeče vedenje. Sedentarnost ali sedentarno obnašanje je definirana kot: ves čas preživet v sedečem ali ležečem položaju z zmanjšano porabo energije, pri čemer smo v budnem stanju. Največkrat se nanaša na čas preživet v delovnem, izobraževalnem ali domačem okolju ter čas porabljen za transferje (prevoze). Sem spadajo vsa opravila v sedečem ali ležečem položaju: »štrikanje«, igranje igric, branje knjig, gledanje televizije, delo za računalnikom, vožnja z avtomobilom ali avtobusom … Sedentarnost pri odrasli populaciji je povezana s slabšim zdravstvenim izidom. Poveča incidenco za nastanek rakavih obolenj, sladkorne bolezni tipa 2, srčno- žilnih obolenj. Sedentarno vedenje tako povečuje splošno umrljivost, umrljivost zaradi srčno-žilnih obolenj ter umrljivost povezano z rakom. Zadostna telesna dejavnost ne bo izničila negativnih učinkov sedentarnosti, saj še vedno ni znano kolikšna količina sedenja in ležanja je še varna oz. ne povzroča škode zdravju. Sedentarno vedenje je zato potrebno skrajšati na minimalen možen čas. To storimo tako, da skrajšamo čas sedenja in ga zamenjamo z aktivnostjo na primer: prevoz na delovno mesto zamenjamo s hojo ali vožnjo s kolesom. Prekinjamo čas sedenja/ležanja s kratkimi odmori na 20 minut, pri čemer se gibalno aktiviramo. V osem urnem delavniku opravimo 1-2 aktivna odmora, ki trajata vsaj 10 minut, v ta namen lahko izvajamo tudi hojo po stopnicah. Kadar je možno vstanemo in stojimo ali hodimo med opravljanjem telefonskega razgovora, televizijo lahko gledamo tudi stoje ali na sobnem kolesu. Za preverjanje svojega življenjskega sloga in »stopnjo sedentarnosti« lahko uporabimo pedomer (aplikacija na telefonu), s katero štejemo dnevno število opravljenih korakov. Življenjski slog glede na DNEVNO ŠTEVILO prehojenih KORAKOV: · manj kot 5.000 korakov dnevno govori o zasedenem življenjskem slogu, · od 5.000 do 7.499 o nizko dejavnem, · od 7.500 do 9.999 o srednje dejavnem, · od 10.000 do 12.499 o dejavnem, · od 12.500 o visoko dejavnem življenjskem slogu. Merjenje korakov je prvi pokazatelj o nezadostni telesni dejavnosti, če le nismo večino časa na kolesu ali izvajamo kako drugo telesno dejavnost kot je plavanje. V povezavi so priporočila za telesno dejavnost svetovne zdravstvene organizacije in NIJZ, prijetno branje stoje vam želimo! https://nijz.si/publikacije/smernice-za-telesno-dejavnost-in-sedece-vedenje/ Zdravstveno vzgojni center Medvode Nina Potočnik, dipl. fizioterapevt Vir: https://www.who.int/publications/i/item/9789240015128 (2020)