Narava je super, klopi pa ne – zaščitite se!

KME post1
17. mar. 2025

Narava je super, klopi pa ne – zaščitite se!

Toplo vreme in sonce vabi k dejavnostim v naravi, na plan pa privabi tudi klope. Ti med drugim prenašajo tudi klopni meningoencefalitis. Okužba s klopnim meningoencefalitisom lahko pušča trajno invalidnost, lahko vodi celo v smrt.

Zato se vsem, ki so starejši od enega leta, svetuje cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje učinkovito in varno ščiti pred okužbo.

Brezplačno se lahko cepijo otroci, rojeni od leta 2016, in odrasli, ki v tekočem letu dopolnijo 45, 46 ali 47 let ter zamudniki. V letošnjem letu so tako do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja upravičene osebe, rojene od leta 1970 do 1980.

Cepljenje se lahko opravi pri pediatru oz. izbranem osebnem zdravniku.

Dokumenti

Zadnje objave

Priprava na porod in starševstvo 4

PRIPRAVA NA POROD IN STARŠEVSTVO - MAJ 2025

Z veseljem vabimo bodoče starše, da se prijavijo na delavnico prek e-pošte: solazastarse@zd-medvode.si ali 01/361 99 46. Ob prijavi prosimo pripišite še telefonsko številko, številko kartice zdravstvenega zavarovanja in predviden datum poroda. Srečanja se udeležite (okvirno) od 28. do 35. tedna nosečnosti. Delavnica poteka v šestih srečanjih, ki jih bodo vodili različni strokovnjaki. Vabimo vas, da si na povezavi Priprava na porod in starševstvo preberete o okvirnih vsebinah. Vabljeni!
Preberi več
14 marec svetovni dan spanja 1

»Dajmo prednost zdravemu spanju.«

14. marca je svetovni dan spanja, ki ga letos obeležujemo pod sloganom "Dajmo prednost spanju."! Kako ste pa vi danes spali?Lea Kačičnik, mag. psih., ZVC ZD Medvode Spanje je osnovna potreba našega telesa in hkrati predstavlja enega od temeljev našega zdravja, saj omogoča našemu telesu procese regeneracije in rasti. Spanje je tako pomembno za naše delovanje, da vas na posvetu pri psihologu praviloma vedno vprašamo, »Kako pa kaj spite?«. Kako pa zase določim ustrezen vzorec spanja? Za ustrezen vzorec spanja je značilno subjektivno zadovoljstvo, kar pomeni, da je prilagojen našim individualnim zahtevam ter posledično spodbuja naše fizično in duševno dobro počutje. V vsakdanu se to pokaže tako, da omogoča budnost čez cel dan, da smo lahko dovolj učinkoviti in skoncentrirani ter lažje uravnavamo čustva, frustracije in stres. Kakšne so koristi urejenega spanca? Izboljšuje našo odpornost in imunske odzive (kar je pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in pri ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih).Znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce in ožilje.Okrepi vrsto možganskih funkcij (vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir).Okrepi našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco.Dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje (kar omogoča, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov).Izboljša presnovo telesa (uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja). Spanje je osnova za naše optimalno delovanje, saj vsakodnevno vpliva na naše prehranske izbire, na zmožnost telesne aktivnosti ter uravnavanja stresa. Ob kakšnih težavah in kdaj poiščemo pomoč? Težavah pri uspavanju in vzdrževanju spanja.Smrčanju in pavzah dihanja med spanjem. Prekomerni dnevni zaspanosti. Nenavadnim gibanjem ali vedenjem med spanjem. Na motnje spanja lahko kažejo tudi razdražljivost, tesnoba, depresija, težave s koncentracijo, slabša učinkovitost, pomanjkanje motivacije in zanimanja, povečanje telesne teže. Ob s spanjem, ki ne izzvenijo, kljub upoštevanju priporočil za dobro spanje, se posvetujemo z osebnim zdravnikom, ki bo presodil, če nas bo napotil naprej k specialistu za motnje spanja. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje motenj spanja je izjemnega pomena, saj lahko na ta način preprečimo razvoj dolgotrajnih posledic. Povezava do priporočil za dobro spanje: 10_priporocil_za_zdravo_spanje_odraslih.pdf Vir: NIJZ
Preberi več
MOVEMBER

Dragi moški, poiskati poMOČ je prava moč

Ste že slišali za movember? Tako poimenujemo mesec november v namen ozaveščanja o zdravju moških, predvsem o raku prostate, raku na modih, duševnem zdravju in preprečevanju samomorov. Zakaj pa se pravzaprav imenuje movember? Movember je skovanka iz besede november in angleške besede »moustache« (slovensko brki). S tem, ko si moški pustijo rasti brke/brado skozi cel mesec november, izražajo podporo gibanju ter odpirajo priložnosti za pogovor o moškemu zdravju. V letošnjem movembru se posvečamo temi moškega duševnega zdravja. O tem, kako zelo pomembno je naslavljanje tematike duševnega zdravja pri moških, priča podatek, da je na globalni ravni samomor pri moških dvakrat bolj pogost kot pri ženskah (12,6 na 100 000 pri moških v primerjavi s 5,4 na 100 000 pri ženskah), v Sloveniji pa skoraj štirikrat pogostejši (WHO in NIJZ). Stisko moških prepoznavamo tudi preko raznih odvisnosti, predvsem zlorabe alkohola in/ali drog. Dodatno pri moških prepoznavamo pogostejši pojav nevrorazvojnih motenj, kot so motnje pozornosti in hiperaktivnosti ter težave z obvladovanjem impulzov, ki lahko pomembno vplivajo na pojav razpoloženjskih motenj (npr. depresije in tesnobe). Na žalost pa v praksi še vedno opažamo, da se moški redkeje odločajo za iskanje pomoči in na splošno pogosto zamolčijo simptome svojih težav oz. razpoloženjskih motenj. Ob tem se je pomembno vprašati o razlogih, ki prispevajo k negativnemu trendu. Ena od razlag pravi, da zato, ker takšni simptomi niso v skladu s prevladujočo predstavo o moškosti (Nolen-Hoeksema in Girgus, 1984). Saj se spomnimo rekov, kot so: »Pravi moški ne jokajo« ali pa »Bodi moški«, kajne? Prav tako je še vedno precej razširjena zmotna predstava, da imajo moški manj emocionalnih potreb kot ženske, saj je emocionalna povezanost osnovna človekova potreba ne glede na spol (Gibson, 2015). V Zdravstveno vzgojnem centru Zdravstvenega doma Medvode se lahko oglasite na individualni posvet pri psihologinji Lei Kačičnik, mag. psih., za katerega ne potrebujete napotnice osebnega zdravnika. V varnem in zaupnem okolju pridobite informacije, edukacijo, razbremenilni pogovor ali se udeležite katerega izmed skupinskih srečanj delavnic Spoprijemanje s stresom, Spoprijemanje s tesnobo, Spoprijemanje z depresijo, Tehnik sproščanja ali Zdravih odnosov. Kontakt za naročanje: lea.kacicnik@zd-medvode.si ali 01/ 361 99 44. V primeru hudih čustvenih stisk (predvsem zaradi nenadnih stresnih okoliščin) ali v primeru samomorilne ogroženosti se obrnite na Enoto za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani na Grablovičevi 44a.
Preberi več